Poporodne stiske

Poporodne stiske

Poporodno obdobje je še močnejša izkušnja kakor nosečnost in porod sam, saj nas običajno kar precej preseneti. Porod je sicer intenzivna, vendar kratka izkušnja, ki lahko pusti dobre ali slabe občutke, poporodno obdobje pa je ravno tako intenzivno, a dolgo obdobje, ki ne mine po 12 ali 24 urah.  Na to obdobje se ponavadi pripravljamo – če smo prvič mamice – večinoma s pripravo oblekic, posteljice, vozička, preberemo še kakšen članek v reviji o zobkih ali krčih, pokukamo v kakšen voziček ali pogledamo za živahnim 18-mesečnikom, ki ga mama lovi po parku. Lahko, da si tudi marsikaj obljubimo, sprejmemo par pravil o ravnanju z otrokom, da ne bo razvajen, razmišljamo o tem, koliko časa ga bomo dojile, kakšno hrano mu bomo dajale in kam vse ga bomo peljale. Razmišljamo torej predvsem o radostih poporodnega obdobja. Zavedamo se tudi, da verjetno ne bo vse tako enostavno, kot pričakujemo, da bodo seveda kakšne neprespane noči, a to bomo že potrpeli, si mislimo.

Precej drugačno je pričakovanje mamic, ki že imajo enega otroka. Že sama nosečnost je manj posebna izkušnja, tudi priprave na porod in pričakovanja so bolj jasna, čeprav sta lahko izkušnji nosečnosti in poroda težji in bolj komplicirani od predhodnih. Prav tako so lahko popolnoma različne izkušnje poporodnega obdobja, saj so otroci glede na svoje zdravstveno stanje in psihološke značilnosti čisto drugačni in morda bolj zahtevni kot prvi.

Če se med nosečnostjo ali po porodu soočate z neprijetnimi občutki, pokličite na tel 051 245 013. Skupaj bomo našli pot, po kateri boste vstopili v srečnejše materinstvo.

V poporodnem obdobju je veliko mamic tako preplavljenih s otrokom, da ne opazijo, da so zapostavile skrb zase in za svoje najnujnejše potrebe. To je lahko eden od ključnih razlogov, da do stisk prihaja. Drugi razlog za stisko je občutek, da svojega otroka ne čutijo in se ne morejo z njim takoj povezati, zato so zelo kritične do sebe kot matere.

več >>

V tem sodobnem idealiziranem svetu, kjer vlada diktat učinkovitosti, potrošništva in seveda srečnega starševstva, enostavno ni prostora, da bi ženske izpovedovale svoje stiske. V revijah in medijih se najpogosteje prikazuje idealizirana slika obporodnega odbobja, le občasno smo bili informirani o »poporodni depresiji slavnih« ali drugih »tragedijah in detomorih«.  Črno-beli svet torej.Na tem mestu pa želimo popraviti to napako in govorimo o vseh možnih izzivih, ki starše lahko doletijo v obdobju nosečnosti in predvsem zgodnjega starševstva. Izzivi pa so seveda priložnosti za osebnostno rast v zgodnjem obdobju starševstva. Uradno so definirane tri oblike sprememb razpoloženja po porodu: otožnost, depresija in tesnoba ter psihoza. Pomembno je vedeti, da lahko vsaka mati čuti malo drugače in da so mogoče različne kombinacije občutkov. Vedeti morate tudi, da ni nujno, da se pojavijo vsi našteti znaki in da večina žensk ne izkusi uradno opredeljenih opisov, ampak včasih nejasne in nedefinirane občutke, zato tu najraje govorimo širše o obporodnih stiskah. Diagnoze potrebujejo in uporabljajo predvsem psihiatri ter zdravniki zaradi potrebe po doziranju medikamentozne terapije.

Poporodna otožnost

Kdaj in zakaj se pojavi?

Poporodna otožnost se običajno pojavi tretji, četrti ali peti dan po porodu, traja pa lahko od nekaj ur do nekaj dni, največ pa dva tedna. Po ocenah naj bi se poporodna otožnost pojavila pri osmih od desetih žensk, v Sloveniji okoli 14.000 žensk na leto okusi to najblažjo obliko stiske.Otožnost pripisujemo nenadnim hormonskim spremembam po porodu. Nekateri jo povezujejo z odzivom na naporno obdobje prevzemanja materinskih nalog, porodno izkušnjo in s prihodom iz bolnišnice domov.

Kako se kaže?

Za poporodno otožnost so značilne nenadne spremembe razpoloženja, žalost, jokavost, razdražljivost, težave s spanjem, zmanjšanje teka, občutki tesnobe, pretirana dejavnost ali nasprotno – popoln upad energije.Poporodne otožnosti ne štejemo med bolezni, zato zdravljenje z zdravili ni potrebno. Za boljše počutje lahko naredite veliko sami, pomaga pa tudi pogovor s strokovnjakom.

Osebne zgodbe

Pred kratkim sem rodila svojega drugega otroka, nasploh sem bila zelo pozitivno usmerjena ter sem se dosti pripravljala na prihod novega dojenčka. Imam zelo razumevajočega partnerja, ki mi je v veliko pomoč; vseeno sem po prihodu iz porodnišnice zapadla v otožnost brez razloga, strah me je novorojenčkovega joka, ker se bojim, da ga ne bom znala pomiriti, strah me je, da bi zaradi svoje nerazložljive potrtosti in pretirane skrbi za dojenčka zapostavljala starejšega otroka, in še in še (…) Nenehno mi gre na jok, solz ne morem zadrževati in vsaka malenkost me vrže iz tira, počutim se skrajno utesnjeno. V bistvu same sebe ne razumem, ker smo se vsi tako zelo veselili otročka. Kot da to nisem jaz. (…) Enostavno se mi zdi, da izgubljam tla pod nogami, kontrolo nad dogajanjem in življenjem, čutim popolno nemoč. Ne znam si pomagati. /www.med.over.net, forum Obporodne stiske, 2005/6

Poporodna depresija in tesnoba

Kdaj in zakaj se pojavita?

Poporodna depresija in tesnoba se pojavita štiri do šest tednov po porodu, lahko pa tudi precej pozneje. Trajata lahko od treh do šest mesecev, včasih pa še veliko dlje, saj je poporodna depresija bolezen, ki pogosto zahteva psihiatrično zdravljenje. Po ocenah najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni ali tesnobni. Primerljive raziskave so pokazale, da vsako leto zaradi hujše depresivnosti ali tesnobe trpi od 2.000 do 4.000 žensk v Sloveniji.Pravih vzrokov za poporodno depresijo ne poznamo. Po vsej verjetnosti gre za medsebojno učinkovanje različnih dejavnikov, kot so hormonske spremembe, osebnostne značilnosti, naučeni odzivi na stresne okoliščine, kemična neravnovesja v telesu, nove, včasih nepredvidljive zahteve materinstva in družinske ter družbene razmere, v katerih ženska postane mati. O poporodni depresiji in tesnobi pogosto govorimo kot o bolezni ali motnji, ki je povezana s spremenjenimi biokemičnimi procesi v možganih.

Kako se kažeta?

Znaki depresije in tesnobe se pojavijo kasneje kot znaki poporodne otožnosti, največkrat v prvih treh mesecih po porodu.Osnovni kazalci poporodne depresije so:

  • slabo razpoloženje,
  • izguba interesa in sposobnosti doživljanja veselja večji del dneva,
  • nemoč, žalost, obup ali brezvoljnost,
  • slabo počutje in pomanjkanje energije,
  • mamica ne more vstati iz postelje, vsako opravilo ji predstavlja hud napor,
  • občutki krivde,
  • jokavost, potrtost,
  • občutek osamljenosti,
  • težave z osredotočanjem,
  • pozabljanje in počasno razmišljanje,
  • občutki nesposobnosti in manjvrednosto,
  • nezanimanje ali – nasprotno – prevelika skrb za otroka.
  • nespečnost ali zgodnje zbujanje,
  • nezanimanje za spolnost,
  • netek ali povečan tek: hitro pridobivanje telesne teže ali hitro hujšanje.

Mamice s poporodno tesnobo pa se spoprijemajo z naslednjimi težavami:

  • ves čas jih muči tesnoba,
  • nekatere doživljajo izjemno neprijetne telesne občutke: mravljinčenje v rokah in nogah, oteženo dihanje, pospešen ali nereden utrip srca, občutek, da jih vleče v črno luknjo,
  • lahko se pojavijo vsiljive, bizarne ali tuje misli in podobe,
  • nekatere se zalotijo pri premišljanju, da bi poškodovale otroka ali sebe, kar pa se le redko res zgodi.

Osebne zgodbe

Iz mene streljajo jezice, pa čisto po nepotrebnem. Natančen načrt imam, teorijo, shemo: bolj zdravo bom jedla, spet moram športati, spet moram med ljudi, prijateljice, piti moram več vode (da se rešim glavobolov)… Ampak ko sta otročka varno v varstvu moža ali babice, ko poskušam ignorirati nakopičeno gospodinjstvo in misliti malo nase, sem čisto brez energije. Pomislim na kup prijetnih načrtov: gora knjig – ki si jih hranim za čas, ko bom imela več časa, rolerji – za takrat, ko bom imela več energije itd. Zakaj se ne morem spraviti od doma, mi ni jasno. Morda zaradi močne slabe vesti ali neumne želje po popolni gospodinji, ki ima vse pod nadzorom, ali pa zaradi prijaznega prigovarjanja moža, naj grem raje jutri ali da bi lahko šli vsi skupaj, ali pa enostavno ne zamoti otrok, ki plezata name, ko sem z eno nogo že zunaj in se spet pridno vrnem (…) Ali moram res z borbo in kričanjem doseči svojih pet minut miru, v katerih potem znervirana in jezna ne morem uživati? Enkrat sem rekla, da grem v trgovino, in sem šla samo nadstropje više v našem bloku, na teraso pod sušeče se perilo brat knjigo. Prijalo je. Ampak tega nočem početi ilegalno in z lažmi.
Moževi starši so pripravljeni otroke paziti v vsakem trenutku, kar je velika dragocenost, ampak ob tem imajo tudi zelo močno željo vzgajati, kako naj vzgajam. Tega pa nočem, zato je včasih preprosteje ostati doma z otroki med legicami, dokler se nekega dne ne zavem, da sem čisto otopela, samo fizično prisotna, da ne slišim, ne vidim, ne sodelujem. Počutim se 60 namesto 32.
Samo začeti je treba, vem. Izgaram se, da pridem do tistega četrtkovega popoldneva, ko je moje popoldne, in potem sem uničena in seveda sejem bes na vse okoli sebe in … 
Vesela bom kakšnega nasveta.

Posttravmatski stresni sindrom po porodu

Kdaj in zakaj se pojavi?

Gre za posledico neprijetnega in ogrožujočega posega ali odnosa  pred, v ali po času poroda. Predpostavljajo, da pet odstotkov žensk po porodu doživi posttravmatski sindrom, ki je tudi napovedni dejavnik poporodne depresije. Težave se lahko pojavijo takoj po porodu ali pa šele nekaj mesecev po njem; če ženska ne dobi ustrezne pomoči, so lahko dolgotrajne in bistveno zaznamujejo zgodnje obdobje materinstva. Sem spadajo tudi vsi porodi, ki se ne iztečejo v porod zdravega otroka.

Kako se kaže?

Za posttravmatski stres je značilno:

  • podoživljanje posameznih delov poroda,
  • nočne more,
  • tesnoba,
  • hud strah,
  • pretirana skrb zase ali/in za otroka,
  • pretirana podredljivost,
  • občutek hude ranljivosti,
  • panični napadi,
  • napadi joka,
  • jeza,
  • čustvena neobčutljivost,
  • občutek izgube,
  • pomanjkanje zaupanja vase in v materinske sposobnosti,
  • težave pri povezovanju z otrokom.

Težave so lahko povezane s travmatičnimi dogodki iz življenju ženske pred porodom, ki jih ta obudi.

Poporodna psihoza

Kdaj in zakaj se pojavi?

Poporodna psihoza je redka – pojavi se pri eni do dveh žensk od tisočih, kar pomeni, da v Sloveniji hudo stisko doživi 18 do 36 žensk na leto. Največkrat se pojavi med tretjim in štirinajstim dnem po porodu in je bolj nenadna ter očitna kot poporodna depresija. Poporodna psihoza je zelo resno stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč, njeno zdravljenje pa je učinkovito.

Kako se kaže?

Za poporodno psihozo so značilni:

  • izguba stika z resničnostjo (neskladnost mišljenja in vedenja z resničnostjo, mamica lahko vidi, sliši ali čuti stvari, ki ne obstajajo),
  • nerazumljiva in zmedena govorica,
  • pretirano dobro razpoloženje,
  • vznemirjenost,
  • pretiran in neutemeljen strah zase ali za otroka.

(povzeto po knjigi Zima v srcu)